nekaj za punce

Ni bilo dneva,da te ne bi ljubil,in ni bilo noči,da te ne bi objemal;nisem spil skodelice čaja,da ne bi preklel ponos in željo,ki sta me speljala proč od smisla mojega življenja.

Sredi dela,ko poveljujem vojski,si v svojem srcu,v mojih mislih ljuba mi Josephine.Če se od tebe odmikam tako hitro kot deroča reka,je to samo zato,da bi te čimprej srečal.

                                                         Napoleon Bonaparte

……mine in izgine,

                            kot bi trenil,toda prijateljstvo,

                            zaupanje,srečna radost,

                            očaranje duše,

                            to nikdar ne mine in ne more propasti.

                                                                Voltaire

……točno to sem danes povedala nesramni medicinski sestri.

Zakaj gre?

Tale teden delam celodnevno smeno,kar pomeni da sem v službi od 8-19h.Pa mi to ni problem,problem je nastal,ko sem ugotovila da mi je zmanjkalo tablet proti migreni.Ok. moja napaka ker vem da brez njih ne smem ostat.Pa sem klicala v zdravstveni dom da mi povedo,kdaj dela moja zdravnica.Popoldne je bil odgovor prijazne informantke in me veže v mojo ordinacijo.A kaj ko je tam zaposlena neka koza ki se ne javlja na telefon.In kličem,kličem,…….celo popoldne,hotela sem jo prositi če mi lahko samo pripravi recept in bi mama ga prišla iskat.Pa ni in ni dvignila preklete slušalke,mene pa čedalje bolj in bolj boli glava.Nič,se odločim in grem pol ure prej iz službe da jo še ulovim.Koliko časa pa porabiš da izprintaš ta recept?Ja še to naj povem,da sem oddaljena od zdravstvenega 10minut.Vstopim v ambulanto in jo-medicinsko sestro-lepo prosim če lahko dobim recept.Pa me napizdi,da kaj hodim tako pozno in da sem itak prepozna.HALO???Pa ji povem da sem klicala celo popoldne in da se ni nihče javil,pa me še bolj nadere da ona itak dela za dve ambulanti in se nima časa javljat na telefon.Pa saj sem prišla samo po prekleti recept.Drugače ne morem pridit do vas ker sem cel dan v službi.Boli jo k……po domače povedano,recepta nisem dobila.

Pa se sprašujem,zakaj sploh plačujem zdravstvo če ne dobim usranega recepta ko ga rabim?In ne,ne hodim vsak teden stat k zdravniku.Nazadnje sem bila lani in imamo novo zdravnico od letos ki je sploh še nisem videla,če mi ni treba pač ne grem tja ampak da mi ne morejo napisati recepta je pa višek nesramnosti.

…..se mi sesuvati svet,kakor hišica iz kart,……kako naj se borim proti nečemu,ko vem,da je že v začetku obsojeno na propad.

Obstala sem na poti,kjer ne vidim več  ne sonca,ne poti naprej,in prvič se obrnila Nanj:”O Bog,lepo te prosim,…….”.

Pa vendar je rek ki pravi:”Dovolj je luči za tiste,ki žele videti in poti,ki jo želijo prehoditi”.Le jaz jih ne vidim,ker moj pogled je zamegljen od solza.

In prvič se počutim kot nekdo,ki so mu okoli nog zavezali težak kamen,ga vrgli v globoko vodo in rekli:”Pa plavaj na površje če lahko”.  Pa ne morem…….

…..je izpoved mlade  ženske indijke,ki so jo njeni zažgali,ker se ni uklonila očetovi volji ampak je poslušala svoje srce.Knjiga je pretresljiva,saj pripoveduje kako živijo v majhni vasi,kjer ni ne elektrike ne vode,odrezani od sodobnega sveta.Kjer je sladkor zlata vreden in si tepen če ti tudi zrnce pade na tla.Kjer vladajo moški in ženska ni vredna nič.

To dekle se je zaljubilo,se predalo ljubezni in na koncu drago plačalo.Brat in stric sta jo polila z bencinom in jo zažgala.Rešila jo je neka ženska,ki jo je tudi odpeljala in ji  pomagala do boljše oskrbe.Spomnila sem se na to knjigo,ker sem prav danes prebrala članek o sojenju v Veliki Britaniji.Sodili so očetu,stricu in bratrancu za umor hčere,ki se ni hotela poročiti z izbranim.Ugotovili so,da je še na stotine takšnih umorov,ja…,v Veliki Britaniji….,v sodobnem svetu in ne bogu za hrbtom.

Takšni zločini se še dogajajo,…..dosmrtno kamenanje,polivanje z bencinom in zažig,polivanje s kislino po obrazu,…….umori.

  ……je kot vrtinec-

                                posrka te v globino in

                                že izvrže na plitvino.

…..kot da ti denar sploh ni pomemben.

Pleši,kot da te nihče ne gleda.

Ljubi,kot da nikoli nisi bil prizadet.

Poj,kot da te nihče ne sliši.

Živi,kot da je na zemlji raj.

                                            (neznan) 

…….sem imela v službi malo časa in sem prelistala par revij.Pogled se mi je najprej ustavil na dekletih,ki predstavljajo modo.Saj jim ne rečejo zaman -obešalniki.So tako suha,da sem že skoraj dobila slabo vest,da še sama ne zgledam tako.

V naslednji reviji pa se ustavim pri članku o raku na dojkah.To pa mora biti zares hudo.Prvič ko zveš da ga imaš,drugič pa da ti morajo dojko odrezati.Vendar je današnja kirurgija tako napredovala,da ti sedaj med posegom,ko ti le to odrežejo, naredijo novo dojko.Seveda če je pacentka za to in po vseh pogovorih. Hvala bogu za ta napredek,si sploh ne morem predstavljati kaj te ženske pretrpijo.

In na koncu se sprašujem;kaj sploh meni manjka?Vse imam na svojem mestu,glava je tam ko mora biti,prav tako roke in noge,joške in rit pa tudi.Vse je majčkeno bolj vijugasto-ni ravno kot deska-pa vendar.Imam pa zdravlje,kar ga mnogi na žalost nimajo.

  ……poskušaj živeti,

                                  kot da je čas resničnost,

                                  ki ti lahko ukrade življenje.

                                 Življenje je kratko,pa vendar

                                  trenutek presega večnost.

                                                                        Arnold

…..nikoli nisem razmišljala o njih.Pa vendar ga prehodim nevem kolikokrat.

Včeraj zjutraj ko sem šla v službo je še deževalo.Ne,ne,nisem šla s petkami,bila sem primerno obuta,in med hojo sem opazovala pločnik.Star,razhojen,pa vendar nikjer lužice na njem.Včasih so pa res znali narediti dober pločnik.Pomislim,kaj bi nam ta pločnik lahko povedal,koliko zgodb se je na njm dogajalo,koliko malih nožic, ki so sedaj že velike,je po njem preteklo.

Prikorakam do novega pločnika,ki so ga položili ob, za moje pojme,neprimerni kolos,ki so ga sezidali na Ljubljanski cesti.Ta je poln vode,vsepovsod luže.Za pešca skrajno grozljivo.Slalomiram med lužami in klejem,zakaj za vraga niso položili tak pločnik kot je bil prej.Mar ne znajo?

Hja,očitno velja da;ni vse novo dobro.